Intervju s Samom Ošino
Premalo se zavedamo koristi, ki jih prinaša digitalizacija
G. Samo Ošina je direktor strateške poslovne enote Množični trg pri Telekome Slovenije.
Po indeksu DESI je Slovenija slabše ocenjena tudi zaradi cen internetnega prenosa. Kakšen je vaš komentar na to?
Slovenija se po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe uvršča na 15. mesto med 28 državami članicami EU. Indeks pri povezljivosti meri 9 različnih elementov, pri petih je Slovenija bolje ocenjena od povprečja EU, indeks cen širokopasovne povezave pa je edini, ki je nižji kot v letu 2017. Na to je na eni strani potrebno gledati z vidika majhnosti in reliefne zahtevnosti Slovenije, kar je povezano z večjimi vlaganji, na drugi pa z regulacijo, ki jo imamo na trgu.
Ali lahko pričakujemo znižanje cen?
V zadnjem desetletju se je izpostavil trend, da želimo v Sloveniji uporabljati najsodobnejše komunikacijske storitve, ki so skladne z vsemi globalnimi trendi, in najnaprednejšo infrastrukturo, ki bi morala zagotavljati praktično 100-odstotno pokritost z najvišjimi hitrostmi. Za to pa uporabniki skoraj niso pripravljeni nič plačati, kar enostavno ne gre. Operaterji, ki želimo ostati dolgoročno konkurenčni, moramo nenehno vlagati v posodobitve in razvoj omrežja. V Telekomu Slovenije tako že zadnjih nekaj let glavnino vlaganj namenjamo širitvi dostopovnega optičnega omrežja, ki uporabnikom omogoča visoke hitrosti dostopa do interneta in vrhunsko uporabniško izkušnjo širokopasovnih vsebin, ter nadaljnji modernizaciji našega mobilnega omrežja, ki je prepoznano kot najboljše v Sloveniji in ki v okviru priprav na peto mobilno generacijo zahteva nenehno nadgradnjo. V minulem letu smo tako na ravni skupine za naložbe namenili skoraj 134 milijonov evrov, s tem pa sledimo strategiji zagotavljanja najsodobnejših komunikacijskih tehnologij in storitev svojim uporabnikom. Verjamem, da to od nas pričakujejo tudi naši uporabniki.
Kako daleč smo z infrastrukturo 5G in kakšni izzivi na še čakajo?
Kakor omenjeno, gre pri uvajanju pete generacije mobilnih omrežij za dolgoročen tehnološki razvoj. Skladno s tem smo v Telekomu Slovenije po tem, ko smo mobilno omrežje LTE/4G zagotovil več kot 98 odstotkom prebivalcev, že v letu 2017 pričeli z nadgradnjo omrežja s tehnologijo LTE/4G+, s katero svojim uporabnikom omogočamo še višje hitrosti prenosa podatkov ter še hitrejši in še zanesljivejši dostop do mobilnega interneta. Trenutno LTE/4G+, ki je odlično izhodišče za nadgradnjo na 5G, zagotavljamo že več kot 68 odstotkom prebivalcev. Poleg tega smo minuli teden svoje mobilno omrežje, ki so ga nemški strokovnjaki na neodvisnem testu ocenili kot najboljšega v Sloveniji, v celoti nadgradil s tehnologijo NB-IoT (Narrowband Internet of Things). Gre za tehnologijo, ki odpira nove priložnosti za razvoj inovativnih rešitev z visoko dodano vrednostjo za optimizacijo procesov, upravljanje z viri, zagotavljanje visoke stopnje varnosti, pa tudi višje kakovosti bivanja. Hkrati predstavlja nadaljnji mejnik v smeri razvoja 5G. Pri uvedbi 5G bo sicer največji zalogaj transformacija tradicionalnega mobilnega jedra na t.i. cloud tehnologijo. Ob tem bo v prvi fazi prišlo do razmeroma enostavne nadgradnje baznih postaj, nato pa bo potrebno zagotoviti tudi bistveno večje kapacitete pokritosti glede zagotavljanja prenosnih hitrosti v bit/s na kvadratni kilometer, kar bo poleg novih spektralnih pasov zahtevalo gostejše dostopovno omrežje baznih postaj. Izzivov na poti do 5G je torej še precej, vendar smo v Telekomu Slovenije nanje pripravljeni.
Katerih kadrov vam v Telekomu Slovenije najbolj primanjkuje in kako rešujete problem?
V zadnjih letih aktivno iščemo predvsem strokovnjake s področij informacijsko-komunikacijskih tehnologij, prodaje, tehnike in omrežja. Sicer s pridobivanjem novih sodelavcev večinoma nimamo težav, se pa srečujemo z izzivi, saj je na trgu dela relativno malo strokovnjakov s specifičnimi znanji in veščinami, kot so IT-strokovnjaki in tehniki z izkušnjami na področju naprednih komunikacijskih rešitev ali pa dobri prodajniki, ki obvladajo celoten proces, vključno s pred- in po-prodajnimi aktivnostmi, ob tem pa imajo tudi dobro tehnično predznanje oziroma so večopravilni. Tehnologija bo tudi v prihodnje narekovala razvoj, v Telekomu Slovenije pa želimo še naprej soustvarjati trende, zato veliko pozornosti namenjamo sodelovanju z mladimi, ki jih zanimajo tehnični poklici. V tem okviru sodelujemo na različnih dogodkih, tehničnih dnevih, konferencah in priložnostnih sejmih, kjer mladim predstavljamo možnosti strokovnega razvoja in gradnje kariere pri nas. Zainteresiranim šolam in fakultetam omogočamo oglede naših prostorov in predstavitev dela v naši družbi, mladim omogočamo opravljanje obvezne strokovne prakse, ponovno smo uvedli tudi štipendije. Usmerjeni smo torej v prihodnost, tako da verjamemo, da bomo v Telekomu Slovenije še naprej zaposlovali najboljše strokovnjake na posameznih področjih.
Kje vidite razloge za slovensko zaostajanje na področju digitalizacije poslovanja?
Današnji poslovni modeli podjetjem omogočajo prenovo sistemov brez večjih začetnih vložkov, vendar pa se pogosto izkazuje, da se v Sloveniji še vedno premalo zavedamo koristi, ki jih digitalizacija prinaša. Ustrezno izvedena digitalizacija namreč prinaša večjo učinkovitost, manj stroškov in bolj zadovoljne uporabnike. Tako v Telekomu Slovenije podjetjem nudimo storitve in rešitve, ki so prilagojene specifičnim potrebam, s čimer podjetje pridobi vso potrebno opremo in rešitve za optimalno poslovanje. Tudi na tem področju pa, splošno gledano, ugotavljamo, da se predvsem mala in srednja podjetja še ne zavedajo dovolj, kaj in kako lahko digitalne rešitve doprinesejo k poslovanju. V večini primerov ne poznajo funkcionalnosti in njihovega vpliva na poslovanje, tako da je na tem področju potrebno podjetnike še ozaveščati in izpostavljati primere dobre prakse.