Intervju z dr. Mojco Indihar Štemberger
Digitalizacija je nujna, če želi podjetje ostati konkurenčno
Na PANTHEON konferenco kot gostja otvoritvene okrogle mize »Digitalizacija 2019« v praksi prihaja Mojca Indihar Štemberger, predstojnica Katedre za poslovno informatiko in logistiko ter vodja magistrskega študijskega programa Poslovna informatika na Ekonomski fakulteti. Že več kot 20 let se aktivno ukvarja z izboljševanjem poslovanja s pomočjo informatike. Aktivna je tudi na področju svetovanja in strokovnega izobraževanja na področju prenove in informatizacije poslovnih procesov, managementa informatike ter digitalne preobrazbe v zasebnem in javnem sektorju. Kot vodja projekta ali svetovalka je med drugim sodelovala z GURS, SID banko, Novo KBM, Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter ZZZS. Bila tudi prodekanja za gospodarske zadeve na Ekonomski fakulteti.
Kako ocenjujete digitaliziranost slovenskih podjetij?
Glede na raziskavo, ki smo jo s sodelavci izvedli poleti 2017 med velikimi in srednjimi slovenskimi podjetji, lahko zaključimo, da naša podjetja pri digitalizaciji nekoliko zaostajajo. Medtem, ko podjetja iz razvitih azijskih, evropskih in ameriških držav posvečajo največ pozornosti preoblikovanju poslovnih procesov in poslovnih modelov, povečanju inovativnosti in izboljšanju izkušnje strank, kar je tipično za digitalno preobrazbo, naša podjetja največ pozornosti namenjajo povečanju učinkovitosti in izboljšanju poslovnega odločanja. Kljub temu, da je to pomembno, bi naša podjetja morala to narediti že zdavnaj. Tudi percepcija, kako pomembna je pravzaprav digitalizacija, je med našimi podjetji drugačna. Medtem, ko v razvitem svetu večina podjetij meni, da bo digitalizacija v veliki meri pretresla panogo, v kateri delujejo, pri nas večina podjetij meni, da bo vpliv na njihovo panogo zmeren.
»Podjetja v zahodni Evropi, Aziji in ZDA se že osredotočajo na prenovo procesov, poslovnih modelov, povečanju inovativnosti in izboljšanju izkušnje strank. Naša podjetja pa še vedno največ pozornosti namenjajo povečanju učinkovitosti in izboljšanju poslovnega odločanja. To bi morala storiti že zdavnaj.«
Vaša raziskava je pokazala tudi, da sama vlaganja v informacijsko tehnologijo ne povečujejo uspešnosti digitalne preobrazbe. Kaj jo torej povečuje?
Ugotovili smo, da je zelo pomembna ustrezna organizacijska kultura. To je kultura, kjer so zaposleni nagnjeni k tveganju in eksperimentiranju in živijo zato, da lahko delajo. Za takšno podjetje je značilno dobro sodelovanje med oddelki, agilnost, način vodenja je sodelovalen, odločanje pa poteka na podlagi podatkov. Naša raziskava je pokazala tudi, da je zelo pomembno, kdo se ukvarja z digitalizacijo. Seveda je koristno, da o njej razmišljajo vsi zaposleni, vendar mora nekdo usmerjati in koordinirati iniciative. Izkazalo se je, da so najuspešnejša podjetja, v katerih je digitalizacija del poslovne strategije in je zanjo zadolžena uprava, katere član je tudi izvršni direktor.
»Brezpapirno poslovanje je nekaj, kar napredna podjetja uporabljajo že več kot 30 let. Digitalizacija na nivoju podjetja pomeni uporabo digitalne tehnologije za spreminjanje poslovnih modelov in procesov ter ustvarjanje novih poslovnih priložnosti.«
Zakaj bi se podjetja sploh morala digitalizirati, ko pa so zaposleni navajeni poslovati papirno in v fizični obliki? Ni to le nepotreben stres?
Digitalizacija je nujna, če želi podjetje ostati konkurenčno oziroma, če sploh želi obstati. Pri tem pritiski niso enaki v vseh dejavnostih, digitalizacija je nujnejša npr. v finančni in zavarovalniški dejavnosti, vendar prinaša prednosti povsod, tudi v kmetijstvu. Pomembno je tudi zavedanje, da je digitalizacija veliko več kot brezpapirno poslovanje. Brezpapirno poslovanje je nekaj, kar napredna podjetja uporabljajo že več kot 30 let. Digitalizacija na nivoju podjetja pomeni uporabo digitalne tehnologije za spreminjanje poslovnih modelov in procesov ter ustvarjanje novih poslovnih priložnosti.
Katere so glavne napake, ki jih pri uvajanju poslovno informacijske arhitekture delajo podjetja?
Že desetletja je največja napaka podcenjevanje kompleksnosti projektov na tem področju. Ob informatizaciji je nujno tudi izboljšati poslovne procese, zgolj avtomatizacija obstoječega načina dela prinaša bistveno slabše rezultate. Spreminjanje obstoječih praks je zahtevno predvsem zato, ker se morajo spremeniti ljudje, česar pa večina žal na mara. Situacija je še težja, če želimo v kratkem času izvesti velike spremembe. Digitalizacija pa zahteva ravno to.
Kako smiselni so v resnici novi direktorski nazivi kot npr. Chief Digital Officer (CDO), gre le za buzzword ali je od njih tudi kakšna korist?
To je pravzaprav odvisno od tega, kakšna je vloga informatikov in njihovega direktorja ter kakšna so njihova znanja in spretnosti. Poznam npr. podjetje, kjer je vloga direktorja informatike zelo tehnološka. Pri tem se uprava in še veliko drugih zaposlenih zaveda, da je digitalizacija ključna za izvedbo strategije podjetja. Žal informatiki ne delijo tega mnenja in tudi niso primerno usposobljeni, da bi lahko prevzeli bolj strateško in poslovno vlogo. Kljub temu, da odlično skrbijo za delovanje obstoječe infrastrukture, ne zmorejo razmišljati poslovno in izvesti projektov na področju digitalizacije, ki jih želi uprava, kot je npr. uvajanje poslovne analitike in industrije 4.0. Podjetju tako ni preostalo drugega kot organizirati nov oddelek za digitalizacijo. Direktor tega oddelka z nazivom CDO razmišlja veliko bolj poslovno ter ima tudi veliko več poslovnih in managerskih znanj. S takšnim pristopom pravzaprav ni nič narobe, če je sodelovanje dobro. Po drugi strani novi nazivi in nova delovna mesta niso potrebna, kadar obstoječi izvršni direktor ali direktorji razmišljajo strateško in deluje poslovno.
Tudi v Sloveniji imamo že nekaj CDO, mnoge med njimi tudi osebno poznam, nekateri so naši nekdanji študenti. Prepričana sem, da je od njih veliko koristi. Pravzaprav niti ni pomembno, če se oseba, ki koordinira iniciative na področju digitalizacije, imenuje CIO ali CDO. Pomembno je, da je to oseba, ki ima kombinacijo poslovnih, managerskih in tehnoloških znanj. Žal ima veliko obstoječih direktorjev informatike samo tehnološka znanja in posledično kar tretjina obstoječih oddelkov za informatiko sploh ni vključena v projekte digitalizacije, ampak si podjetja pomagajo z zunanjimi svetovalci ali zaradi digitalizacije ustvarjajo vzporedne strukture.